Zemljevid - Le Locle

Le Locle (nemško Luggli) je občina v kantonu Neuchâtel v Švici.

Nahaja se v Švicarski Juri, nekaj kilometrov od mesta La Chaux-de-Fonds. To je tretje najmanjše mesto v Švici (v Švici kraj potrebuje več kot 10.000 prebivalcev, da bi ga lahko šteli za mesto).

Le Locle je znan kot središče švicarskega urarstva, omenjajo ga celo kot rojstni kraj industrije, s koreninami iz 1600-ih. V občini so bili proizvajalci Favre-Leuba Mido, Zodiac, Tissot, Ulysse Nardin, Zenith, Montblanc, Certina in Universal Genève, preden se je slednja preselila v Ženevo. Zgodovina mesta v urarstvu je dokumentirana v enem izmed vodilnih horoloških muzejev na svetu, Musée d'Horlogerie du Locle, grad Monts, ki se nahaja v podeželskem dvorcu iz 19. stoletja na hribu severno od mesta. Obnovljeni zgodovinski podzemni mlini (žita, olja, žaga) je mogoče videti v jami, ki se nahaja približno kilometer zahodno od središča mesta.

Ime mesta izhaja iz besede za jezero ali trou d´eau.

Le Locle, pa tudi La Chaux-de-Fonds, svoje preživetje dolguje proizvodnji in izvozu ur. Industrijo izdelovanja ur je v Le Locle v 17. stoletju prinesel Daniel JeanRichard, samouk urar, ki je kmete s tega območja spodbudil, da so mu v dolgih zimah začeli izdelovati komponente za ure. V 20. stoletju je bila dodana mikro-mehanska industrija.

Urarski mesti Le Locle in La Chaux-de-Fonds sta od Unesca skupaj prejeli priznanje za izjemno univerzalno vrednost.

Zaradi nadmorske višine (približno 1000 m) in pomanjkanja vode (porozni apnenec pod zemljo) je zemljišče neprimerno za kmetovanje. Načrtovanje in zgradbe odražajo potrebo rokodelcev po razumni organizaciji. Obnovljene so bili v začetku 19. stoletja, po obsežnih požarih.

Ob odprti shemi vzporednih pasov, na katerih se prepletajo stanovanja in delavnice, njihovo urbano načrtovanje odraža potrebe lokalne kulture izdelovanja ur, ki sega v 17. stoletje in je še danes živa. Obe mesti predstavljata izjemna primera monoindustrijskih predelovalnih mest, ki so še vedno dobro ohranjena in aktivna. Njihovo urbanistično načrtovanje je prilagodilo prehod iz obrtniške proizvodnje domače obrti v bolj koncentrirano tovarniško proizvodnjo konec 19. in 20. stoletja.

Karl Marx je v Das Kapital La Chaux-de-Fonds opisal kot 'ogromno tovarniško mesto', kjer je analiziral delitev dela v urarski industriji Jure.

To je deseto švicarsko območje, ki je dobilo status svetovne dediščine in se pridružilo drugim, kot so staro mesto Bern, Retijska železnica ter Samostan Sankt Gallen.